[ Pobierz całość w formacie PDF ]
videla v vetru.«
»Rdeã, pravi0 ?« .
»Rdeã je, oãe. Tunju0 je nosil táko ogrinjalo, ko sem
ga videla za Donavo.«
»Tunju0 ! Da, Tunju0 je. To so skoki hunskega konja.
On vé novic. Postrezi mu gostoljubno. Na0 prijatelj je.«
Ljubinica se je stisnila k oãetu, mu ovila roko krog
vratu in uprla vanj bojeãe oãi.
»Oãe, jaz se Tunju0 a bojim. Naj mu streÏe Lasta.«
»Otrok moj, nikar se ne boj prijateljev! Kako bi stregla
dekla dobremu gostu? Blag je.«
»In vendàr mislim, da so besi v njegovih oãeh. Ko sem
mu stregla v 0 otoru za Donavo, se je ozrl vame. V srce
me je zabolelo, kakor bi bil zasadil strelico vanj. Vsa sem
se stresla.«
»Ljubinica, kaj golãi0 , grlica drobna! Kadar te pogle-
da Rado, te ne zaboli srce ne zaboli, kajne? Ne boj se
grdega obraza. Tunju0 se je Ïe boril ob moji strani zoper
Bizantince. Nikdar se nismo bojevali s Huni. Zavezniki
so in mirni sosedje. âemu strah?«
»Oãe, ti si govoril! Verjamem. Noãem se ga bati.«
Svarun ji je pogladil mehke lasé, njeno vroãe lice se je
pritisnilo k razoranemu obrazu, oãetu je vztrepetalo
191
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
srce in s ko0 ãenimi rokami je objel hãer ter jo pritisnil na
prsi:
»Ti moje sonce, ti edina, ko mi je vse ugrabila Mo-
rana!«
Pod gradi0 ãem so na shojeni, suhi poti udarila kopi-
ta. Jezdec je pognal navkreber. Zagledal je Svaruna in
Ljubinico na okopu. Stisnil je konja, da je zaprhal in v
divjem skoku planil naravnost po strmini. Ljubinica se
je prestra0 ila in vzkliknila: »Morana!« Vstala je naglo, da
ji je zdrsnilo vreteno iz naroãja in se odmotala dolga nit,
ko se je zakotalil posukljaj v jarek. Toda Ljubinica ni
utegnila stopiti za vretenom. Vrh nasipa je Ïe stal Tu-
nju0 v stremenih na konju, kateremu so se tresle trde,
suhe mi0 ice na nogàh.
»Drzni jezdec, pozdravljen!«
Svarun ni vstal. Trudno mu je ponudil roko v pozdrav.
»Sinovi Atile ne smejo biti nevredni krvi, ki poljé po
njihovih Ïilah. Pozdravljen, slavni junak, zmagalec Hil-
budija. Tunju0 se ti klanja.«
Ljubinica je odhitela v stani0 ãe po roÏenico medu. ·e
ozreti se ni upala v ta grozni, kocinasti obraz, iz katerega
so jo zbadale drobne oãi, polne besov.
Tunju0 ni razjahal. Po hunski 0 egi je hotel izpiti ro-
Ïenico medu v sedlu. To je bilo znamenje velikega spo-
0 tovanja.
192
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ko je Ljubinica dvignila k njemu lepo okovano roÏe-
nico, je segel Hun hlastno po pijaãi. Njegovi ãrni nohti
so se dotaknili bele roké. Ljubinica jo je odmaknila, da
se je zlil med ãez rob.
Izpreletelo jo je do kosti, kakor bi jo bil ugriznil mod-
ras.
»Bogovi s teboj in s tvojimi, slavni starosta!«
Roãno je nagnil roÏenico in jo na du0 ek izpraznil. Lju-
binica je zopet segla po prazni posodi. Prsti so se ji tre-
sli; ni si upala pogledati Hunu v oãi, ki so se ji vbodle v
pordelo lice. Nato je Tunju0 razjahal, segel v nedrje in
potegnil iz njega dragocene koralde.
»Ná, sokolica! Dvorjanice v Bizancu ne nosijo lep0 ih
nizov krog vratu. In ti si lep0 a od dvorjanic. Pomnila
bo0 , kdaj si napila Tunju0 u, potomcu Ernaka.«
Ljubinica je prijela dar s tankimi prsti, zahvalila Huna
in od0 la hitro v stanico. Koralde so ji padle iz rok. Od-
skoãila je in kriknila: »Zde se mi kakor kaãa!«
»Sedi k meni! Na soncu grejem ude in trpim. Ljubini-
ca ti pripravi obed, potem pojde0 v hi0 o. Ne zameri,
teÏko hodim!«
Tunju0 se je baha0 ko zleknil v travo poleg Svaruna.
»Star si, Svarune, pa si se 0 e postaral ãez zimo, odkar
se nisva videla!«
»Jeza me grize, Ïalost me je stisnila v klobãiã.«
»âemu srd, zakaj Ïalost po taki zmagi?«
193
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ti ne ve0 , seveda ne ve0 , kako bi vedel! Edini sin,
zadnji sin, Iztok, mi je izginil. O Morana!«
»Izginil, Iztok, najmlaj0 i sin, izginil? Umrl? Padel v
boju?«
»Mordà umrl, mordà padel v boju ne vem, niã ne
vem. Izginil je! Samo to vem, da ga ni veã in da ga ne
vidim veã in da rod Svarunov izumre, kakor segnije
drevo, ki je padlo in ni rodilo sadu. Besi, zakaj me tako
muãite!«
»Odklej pogre0 a0 sina?«
»Po zmagi onkraj Donave, ko smo razdejali Hilbudi-
jev ostrog, je izginil. Noã ga je vzela. Klicali smo, ni se
odzval. Iskali smo, trupla ni bilo«
»Sedaj razumem, zakaj si upognjen, vem, od kod pe-
pel na tvojih licih in mrak v tvojih oãeh. Odvedli so ga
Bizantinci, mordà zdihuje v jeãi, mordà goni mline, kaj
se vé! Bizanc je gnezdo gadov, brlog tolovajev in jama
razbojnikov. Zakaj ne udarite ãez Donavo? Ma0 ãevanje
Bizancu!«
»Saj to je, prijatelj, druga Ïalost, ki me 0 e bolj mori.
Antje noãejo, Antje, bratje Slovenov, leÏe za Seretom in
se bijejo z nami.«
Tunju0 u je zaigral zloben nasmeh krog ustnic. »To je
moje delo, starina,« je pomislil. Svarun mu ni videl lica.
»Izdajstvo! Volk je volk! Poznam ga in poznam Viljen-
ca bahaãa! Sulico v prsi izdajalcem! Poglej, jaz leÏim Ïe
194
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
mesec dni z vrlimi voj0 ãaki za Donavo in ãakam in
prislu0 kam, kdaj zasli0 im va0 e rogove, da se pridruÏim,
ko planete do Hema in 0 e ãez. Toda vas ni od nikoder. In
zato sem pri0 el do tebe, starosta.«
»Nisi vedel za razdor? Nisi vedel, ker si bil v Bizancu
ãez zimo.«
»V Bizancu, da, in tam sem nalagàl Upravdo, ki se je
cmeril za Hilbudijem, da si Sloveni ne upate ãez Dona-
vo, da se vojskujete med seboj. Upravda je bil vesel in
me je despotski plaãal za poroãilo. Jaz pa sem se vraãal
in plenil spotoma, da so konji stokali pod teÏo blaga.
Sedaj je ãas! Trakija je prazna, Upravdi Ïreta moãi Afri-
ka in Italija, udarimo v déÏel!«
»Udarimo! Udarite, kliãem, jaz ne morem veã. Uda-
rite, prigovarjam stare0 inam, vse zaman. Na vzhodu ni
miru. Torej pravi0 , da sta Volk in Viljenec izdajalca! Po-
slal sem Bojana in Velegosta, modra moÏa, da pomirita
brate in dvigneta vojsko.«
Hun se je prestra0 il tega sporoãila. Nastavil je oprez-
no uho in za trenutek pomolãal.
»Verjemi mi, niã ne opravita. Volk je volk, samogolten
in trmast, Viljenec je bahaã. Slovenom bi bil rad des-
pot.«
»Prijatelj, kaj storiti? Svetuj z modro besedo!«
»Smrt izdajalcem, smrt! To pravi Tunju0 , ãigar kri je
0 e v Ïivem rodu s krvjo vladarja vse zemljé, z Atilo.«
195
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Smrt smrt! Da bi torej tekla bratovska kri! O bo-
govi sami si uniãimo svobodo! Kaznujte nas!«
»Bratovska kri! Ali so to bratje! Izdajalci! Kar je gnile-
ga se odreÏe. Poglej roko!«
Tunju0 je pomolil lopatasto desnico Svarunu pred
obraz.
»Poglej, enega prsta ni. Kdo ga je odrezal? Jaz! Zakaj?
V volãjo past je za0 el in se ujel. Pa sem potegnil noÏ in
ga brez obotavljanja odsekal. Ali naj bom ves ujet zaradi
enega prsta? Zaradi enega prsta, ki je 0 el radoveden v
volãjo past? Nikoli! Razume0 ?«
»Modro si govoril, resniãno, zelo modro. Poãakajmo,
da se vrneta Bojan in Velegost. âe niã ne opravita, po-
tem smrt izdajalcem!«
»Smrt, smrt!« je ponavljal Hun in grizel ustnice, da ni
bruhnil v krokarski smeh. Tako se je veselil krvavih us-
pehov, ki jih utegne roditi njegovo 0 ãuvanje.
»Sedaj pojdi, prijatelj, hãerka je Ïe pripravila obed.
Prilegla se ti bo jagnjetina po dolgi jeÏi. Meni pa dovo-
li, da ostanem 0 e na soncu sam s svojo Ïalostjo.«
Tunju0 je naglo vstal. Odkar je leÏal na travi in se po-
govarjal s starcem, mu je stala neprenehoma Ljubinica
pred oãmi. Imel je Ïe mnogo Ïena, hunskih in tatarskih,
ugrabljal jih je kakor zver in pehal od sebe, pretepal z
biãem in prodajal v suÏenjstvo. Toda tak0 ne, kakr0 na je
[ Pobierz całość w formacie PDF ]